Sodni prevajalci
Sodni prevajalec – človek mnogih znanj
Ob prvem pogledu tarif in cen, ki jih zaračunajo dobri sodni prevajalci, smo včasih kar malo zgroženi. Sprva nam nikakor ni jasno, kako so lahko cene tako »zasoljene« in kako lahko sodni prevajalec s tako »preprostim prevodom« zasluži takšne denarce. Pa si poglejmo, zakaj.
Poznavanje tujih jezikov
Lahko bi rekli, da je poznavanje jezikov celo nekakšen predpogoj za kvalitetni sodni prevod, čeprav na prvi pogled zgleda, kot da je to pravzaprav vse, kar mora sodni prevajalec znati, da opravlja svoje delo. V slovar bi lahko pogledali tudi sami, kajne? Zdi se tako, da v naslednjem odstavku boste videli, da se v sodnem prevajanju skriva kar nekaj pasti.
Ključno je poznavanje pravnega sistema
Sodni prevajalec je človek, ki v sebi združuje dva nabora znanj: po eni strani je poznavalec tujih jezikov in prevajanja, a še pomembneje, po drugi strani je odličen poznavalec različnih pravnih sistemov. V večini primerov prevodi potujejo na sodno institucijo, kjer igrajo po drugih »pravilih igre«. Problem nastane, ko pravni sistem, za katerega prevajamo, ne pozna določenih ključnih izrazov, ki jih imamo v originalnem besedilu. Tukaj je treba biti izredno pazljiv, saj po eni strani želimo ohraniti »berljive« pogodbe, ki ne bodo zgledale, kot da so strojno prevedene, a po drugi strani moramo zagotoviti, da se natančno in brez kakršnegakoli dvoma ve, kaj se podpisuje. Prisluhniti je treba željam stranke, a jo vedno znova opozoriti na morebitne pravne pasti. Za učinkovito sodno prevajanje se sodni prevajalci včasih poslužijo zelo zanimivega »trika«. Pogledajo namreč izraze, ki jih uporabljajo v sodnih sistemih držav, kjer je več uradnih jezikov – npr. v Švici ali Kanadi. Ker so tam uradni jeziki tako nemščina, italijanščina, francoščina kot angleščina, so v te jezike morali prevesti tudi komplicirane pravne pojme. Zanimivo, predvsem pa učinkovito, kajne?
V pravu ni vedno vse zapisano
Res je, da je pravnikov »vsak dan več«, a kot pribito drži tudi to, da niso prav vsi dobri. Pravniki morajo poznati še marsikaj drugega kot zgolj črko zakona. Marsikaj je takšnega, kar sploh ni zapisano, saj pravo skuša urejati le »delikatne« stvari, ki si jih vsak razlaga po svoje in tako s svojim nasprotnikom sploh pristaneta vsak na svojem bregu. Obstajajo pa tudi takšne stvari in pojmi, ki nikjer v zakonu ali v pogodbi niso eksplicitno zapisani, a imajo kljub vsemu prav isto težo kot črka na papirju. Zato mora sodni prevajalec za kvaliteten sodni prevod poznati tudi običaje in navade določenega okolja in tamkajšnje kulture.
Zdaj bi morali tudi največji skeptiki razumeti, zakaj si sodni prevajalec za sodno prevajanje, ki ga opravlja, zasluži pošteno plačilo. Naj se sliši še tako dramatično, a dejstvo je, da v njegove roke predajate svojo usodo, zato ga le dobro plačajte, da bo zadovoljen in motiviran.